Sponzorirana vsebina 2: igra
- Sponzorirane vsebine
- Oglaševanje, pri katerem blagovna znamka plača spletnemu založniku, da oglas ustvari in brezhibno integrira v skladu z zasnovo, obliko in vsebino spletnega mesta ali vira družbenih medijev, kjer je objavljen. Dictionary.com
V tej učni uri učenci_ke izvedejo interaktivno vajo, ki jim pomaga, da se naučijo prepoznati sponzorirano vsebino.
Splošni cilji
- Kritično mišljenje,
- Informacijska pismenost
Aktivnosti
Vaja (45 minut) - skupinsko delo
Učenci_ke izvajajo vajo v manjših skupinah.
Aim: učenci_ke urijo svoje veščine prepoznavanja sponzoriranih vsebin.
Predstavitve (25 minut) - razred
Učenci_ke drug drugemu poročajo o ugotovitvah.
Aim: učenci_ke med seboj poročajo svoje ugotovitve.
Učenci_ke razpravljajo o svojih ugotovitvah.
Aim: učenci_ke razmišljajo o tem, kar so se v uri naučili_e.
Ključne besede
Nasveti in priporočila
- Ta vaja je enostavnejša, če je na skupino na voljo vsaj en računalnik ali vsaj pametni telefoni.
Vaja (45 minut)
Razred razdelite v skupine (do 5 članov_ic). Cilj vaje je preprost. Vsaka skupina se bo odločila za platformo/vrsto medija in poiskala primere sponzorirane vsebine. Poskusijo naj najti primere vseh različnih vrst sponzorirane vsebine: običajni oglasi, promocijsko prikazovanje izdelkov, nativni oglasi in sponzorirane ocene.
Primer delitve vlog:
- skupina: Instagram
- skupina: veliki tradicionalni mediji v državi
- skupina: blogi
- skupina: YouTube
- skupina: manjši in lokalni mediji
Prvi korak (10 minut):
Skupine brskajo po platformi, ki jim je dodeljena, in iščejo vsebino, ki je verjetno sponzorirana. Prav tako lahko vključijo vsebino, o kateri niso prepričani. V tem času naj učitelj_ica opazuje učence_ke in jim po potrebi pomaga.
Primeri različnih vrst sponzorirane vsebine:
- navaden oglas: primer objave na Instagramu, ki se zdi kot katera koli druga objava, vendar je sponzorirana. Temu bi lahko rekli tudi tradicionalno oglaševanje. Je pa nekoliko bolj prepoznaven.
Promocijsko prikazovanje izdelka: primer (domnevne) situacije, ko se vplivnica obleče v barve novega okusa Coca-Cole, da bi se zlila z izdelkom (in se z njim povsem slučajno fotografirala).
Nativni oglasi: Vsi ti oglasi se zdijo le še ena objava, čeprav so v resnici sponzorirani. V tem primeru vam Instagram sporoči, da plačano partnerstvo obstaja, vendar je to v drugih primerih lahko manj jasno.
Sponzorirana ocena, recenzija: to je primer recenzije, ki je očitno sponzorirana, vendar je to dejstvo v tem primeru relativno jasno.
Drugi korak (20 minut)
Ko učenci_ke opredelijo svoje primere, bi morali_e razmisliti in razviti jasen koncept vsakega primera, ki so ga našli_e. To vključuje
a) prepoznavanje vrste sponzorirane vsebine,
b) prepoznavanje ciljne publike in
c) namen vsake sponzorirane vsebine
Tretji korak (10 minut)
Na tej točki morajo učenci_ke svoje primere povezati z vrsto medija, ki jim je bil dodeljen, in v skupini razpravljati o tem, kako medij, prek katerega se predvajajo, vpliva na samo sponzorirano vsebino.
Četrti korak (5 minut)
Učenci_ke se morajo pripraviti na predstavitev svojih ugotovitev ostalim skupinam.
Predstavitve (25 minut)
Vsaka skupina svoje ugotovitve predstavi preostalemu razredu. Ostali učenci_ke in učitelj_ica lahko postavljajo vprašanja skupini, ki predstavlja. Vprašanja na tej točki bi morala biti bolj tehnična, na primer:
1) Kako veste, da je ta vsebina sponzorirana?
2) Zakaj ste to vsebino tako kategorizirali?
Razprava (20 minut)
- Je bilo sponzorirane vsebine več ali manj, kot ste mislili?
- Kako vrsta medija vpliva na sponzorirane vsebine?
- Zakaj menite, da se podjetja odločijo za ustvarjanje sponzorirane vsebine namesto tradicionalnih oglasov? Kakšne prednosti ponuja sponzorirana vsebina?
- Ali menite, da je možno, da ste zgrešili kakšno sponzorirano vsebino?
- Kaj je potrebno, da lahko prepoznamo sponzorirano vsebino?
- Bi prepovedali sponzorirane vsebine? Ali je mogoče kako drugače rešiti težavo?
- Kakšno vlogo ima kritično razmišljanje pri zaščiti potrošnikov_ic pred potencialno škodljivo ali zavajajočo sponzorirano vsebino?
- Kako lahko posamezniki_ce postanejo bolj pametni_e medijski_e potrošniki_ce?