Debata o družbenih omrežjih: Verjamemo, da so družbena omrežja naredila več škode kot koristi.

Ta učna priprava govori o organizaciji formalne debate v razredu. Ne organiziramo – in to je ključno – razprave. Debata se od razprave razlikuje po tem, da je strukturirana in ima jasna pravila:

• Tema debate je oblikovana kot trditev, ki jo bodo nekateri_e govorci_ke podprli_e, nekateri_e pa ji nasprotovali_e. Ni prostora za kompromis; ena ekipa zmaga, druga pa izgubi;
• V tej različici formalne debate (prilagojeni za uporabo v razredu) imamo dve sodelujoči ekipi (zagovorniška in negacijska stran);
• Debaterji_ke ne morejo izbrati, katero stran zastopajo - strani se naključno dodelijo z metom kovanca:
• Pravila jasno določajo, kdo kdaj govori in koliko časa govor traja.

Za debato v razredu predlagamo naslednjo obliko:

• Vsaka ekipa ima tri govorce_ke, ki bodo imeli_e vsak 4-minutni govor;
• Med glavnimi govori (vendar šele po prvih 30 sekundah in pred zadnjimi 30 sekundami govora) lahko nasprotna ekipa vstane in postavi vprašanje. Vsak_a govorec_ka mora sprejeti in odgovoriti na vsaj eno vprašanje nasprotne ekipe. Druga možnost je, da imate po vsakem govoru 1-2-minutni čas za vprašanja – to možnost priporočamo, če želite vključiti več učencev_k in če so ti začetniki_ce v javnem nastopanju in bi jih prekinitve lahko prestrašile;
• Učenci_ke, ki ne govorijo, so sodniki_ce.

Prva_i govorca_ki (na obeh straneh) naj nastavita debato in podata začetne argumente. Nastavitev debate pomeni vzpostavitev glavnih definicij in razjasnitev teme debate (za več informacij glejte učno pripravo »Analiza trditve«). Druga_i govorca_ki morata_i predstaviti zadnje argumente, se odzvati na argumente nasprotne ekipe in obnoviti argumente svojega_e prvega_e govorca_ke. Tretja_i govorca_ki naj analizirata vse argumente, odgovorita svojim nasprotnikom_cam in obnovita svojo argumentacijo. Z drugimi besedami, vsak_a mora ponuditi pregled dogajanja v debati in podati razloge, zakaj je zmagala njuna ekipa.

Ostali_e v razredu naj delujejo kot sodniki_ce. Naj si zapisujejo in tehtajo argumente zagovorniške in negacijske strani. Naučite jih, naj bodo objektivni_e in naj ocenjujejo le govore, ki so jih slišali_e, pri čemer pustijo ob strani svoja osebna mnenja in/ali argumente in primere, ki bi jih uporabili_e če bi debatirali_e sami_e..

Če želite učence_ke bolj aktivno vključiti, lahko predlagani format vedno prilagodite več učencem_kam – imejte 6 učencev_k na ekipo in vsak_a od njih naj ima 2-minutni govor. Za postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje je mogoče uporabiti tudi ločen par učencev_nk na ekipo. Če vas zanima več formatov debate v razredu, vam priporočamo, da preberete poglavje »Debata v razredu« v Metodološkem vodniku Melita.

Ko sestavite ekipe, morajo imeti čas za pripravo. Pri pripravi argumentov naj sodelujejo tudi učenci_ke, ki ne debatirajo.

Učencem_kam dovolite uporabljati učbenike in internet, medtem ko iščejo svoje argumente. Če se vaši_e učenci_ke še vedno ne znajdejo najbolj in si argumentov ne domislijo, vam priporočamo, da začasno ustavite njihovo skupinsko delo in kot razred opravite hitro nevihto možganov ter zabeležite vse razloge za in proti trditvi.

Kolikor je le mogoče, naj učenci_ke poskušajo sami_e graditi argumente. Če imajo težave, uporabite katerega koli od spodaj navedenih argumentov, da jim date idejo o tem, kako bi lahko izgledal argument za ali proti.

Zagovorniška stran

Definicije:

Družbeni mediji vključujejo spletna mesta in aplikacije, ki uporabnikom_cam omogočajo ustvarjanje in skupno rabo vsebine ali pogovore. Primeri vključujejo Facebook, Twitter, Instagram in TikTok.

1. argument: Družbeni mediji lahko negativno vplivajo na duševno zdravje.

Razlaga:

Prekomerna uporaba družbenih medijev lahko povzroči občutke depresije, tesnobe, nizke samozavesti in nezadovoljstva z lastnim življenjem. Namreč, stvari, ki jih objavljamo na družbenih medijih, so ponavadi vrhunci naših dni/tednov in glede na to, da naše vsakdanje življenje s tem ni primerljivo se bomo počutili slabo, čeprav se morda razumsko zavedamo, kaj se na omrežjih objavlja.

Primer:

Študije so pokazale, da je pretirana uporaba družbenih medijev povezana s povečanim tveganjem za depresijo in anksioznost.

Učinek:

To lahko povzroči povečanje težav z duševnim zdravjem, ki škodujejo posameznikom_cam in družbi.

2. argument: Družbeni mediji lahko negativno vplivajo na osebne odnose.

Razlaga:

a) Družbeni mediji lahko spodbujajo stalno primerjavo in kulturo iskanja potrditve, kar med uporabniki_cami povzroči občutke ljubosumja in neustreznosti. To se zgodi zaradi razlogov, opisanih v prejšnjem argumentu (dobra priložnost za povezovanje argumentov!).

b) Poleg tega so družbeni mediji lahko glavni vir motenj, kar vodi v zanemarjanje pomembnih odnosov v resničnem življenju.

Primer:

Študija je pokazala, da se ljudje, ki prekomerno uporabljajo družbene medije, počutijo znatno bolj socialno izolirane kot tisti_e, ki jih uporabljajo zmerno.

Učinek:

To lahko povzroči, da osebni odnosi razpadejo ali izgubijo pomen ter povečajo občutke izoliranosti, osamljenosti in ljubosumja med posamezniki_cami.

3. argument: Družbeni mediji so prispevali k porastu spletnega ustrahovanja.

Razlaga:

Družbeni mediji zagotavljajo anonimnost in pomanjkanje odgovornosti, kar lahko posameznikom_cam olajša ustrahovanje. Poleg tega socialni mediji omogočajo, da se ustrahovanje dogaja ves čas in kjerkoli, zaradi česar žrtve težje ubežijo zlorabi.

Primer:

Večina učencev_k poroča, da so bili_e vsaj enkrat žrtev spletnega ustrahovanja, pri čemer se večina ustrahovanja dogaja na platformah družbenih medijev.

Učinek:

To lahko povzroči resne psihološke in čustvene poškodbe žrtev, vključno z depresijo, anksioznostjo in celo samomorom.

Negacijska stran

1. argument: Družbeni mediji so povečali dostop do informacij in znanja.

Razlaga:

Platforme družbenih medijev ljudem omogočajo izmenjavo in dostop do informacij o številnih temah, vključno z novicami, aktualnimi dogodki in izobraževalno vsebino. Poleg tega lahko socialni mediji služijo kot platforma za strokovnjake_inje, da delijo svoje znanje in vpoglede ter tako dodatno izobražujejo množice.

Primer:

Uporabniki_ce družbenih medijev so bolj obveščeni ali vsaj seznanjeni z aktualnimi dogodki kot neuporabniki_ce.

Učinek:

To lahko privede do bolj informiranih in izobraženih posameznikov_ic, lahko pa prispeva tudi k demokratizaciji znanja, saj so informacije širše dostopne.

2. argument: Družbeni mediji so izboljšali komunikacijo in povezljivost.

Razlaga:

Platforme družbenih medijev ljudem omogočajo enostavno povezovanje in komunikacijo med seboj, ne glede na fizično razdaljo. Poleg tega lahko družbeni mediji služijo kot platforma za gradnjo in vzdrževanje odnosov, tako osebnih kot poslovnih.

Primer :

Če nič drugega, so materiali, ki so nastali v okviru tega projekta MeLitA, delo mednarodne ekipe in komunikacija o izdelavi je tekla tudi prek družbenih medijev.

Učinek:

To lahko vodi do močnejših in bolj smiselnih odnosov ter lahko prispeva tudi h krepitvi skupnosti, tako na spletu kot v resničnem življenju.

3. argument: Družbeni mediji so pomagali okrepiti marginalizirane glasove in spodbujati družbene cilje.

Razlaga:

Platforme družbenih medijev omogočajo ljudem, da delijo svoje zgodbe in poglede, ter krepijo glasove marginaliziranih. Poleg tega lahko družbeni mediji služijo kot platforma za družbena vprašanja, ozaveščanje in spodbujanje družbenih sprememb.

Primer:

Družbeni mediji so igrali ključno vlogo v arabski pomladi, kjer so zatirani_e državljani_ke lahko usklajevali_e in organizirali_e proteste ter sčasoma pripeljali_e do spremembe režima.

Učinek:

To lahko vodi k večji ozaveščenosti in razumevanju pomembnih družbenih vprašanj ter lahko prispeva tudi k napredku socialne pravičnosti in človekovih pravic.

Debata poteka; nekateri_e učenci_ke debatirajo, drugi_e si zapisujejo in razsojajo.

1. Kdo je po vašem mnenju zmagal v debati in zakaj?
2. Kaj bi naredili drugače?
3. Ali se je vaše mnenje o temi po ogledu debate spremenilo?