Debata o novinarstvu: Obžalujemo vzpon državljanskega novinarstva
Ta učna priprava govori o organizaciji debate na temo državljanskega novinarstva. Poleg navodil vsebuje tudi argumente za obe strani, ki vam bodo v pomoč pri pripravi.
Splošni cilji
- Javno nastopanje,
- Argumentacija,
- Kritično mišljenje,
- Debata
Aktivnosti
Teorija (15 minut) - frontalno
Učitelj_ica razloži pravila debatnega formata in pove debatno trditev.
Aim: učenci_ke razumejo nalogo.
Vaja (30 minut) - skupinsko delo
Učenci_ke pripravijo svoje argumente in govore.
Aim: učenci_ke se pripravljajo na izvedbo debate.
Predstavitve (30 minut) - razred
Debata poteka; nekateri_e učenci_ke debatirajo, drugi_e si zapisujejo in razsojajo.
Aim: učenci_ke sodelujejo v debati kot govorci_ke ali sodniki_ce.
Razred se pogovori o debati, pri čemer učitelj_ica poskrbi, da lahko učenci_ke, ki niso nastopili_e, izrazijo svoje mnenje o debati.
Aim: učenci_ke razmislijo o debati, ki so jo pravkar slišali_e.
Ključne besede
Nasveti in priporočila
- Uporabite argumente, navedene kot primere v tej pripravi, da pomagate neizkušenim učencem_kam, če imajo težave.
- Drugi načini uporabe pripravljenih argumentov se lahko razlikujejo glede na zahtevnost teme. Vse teme predstavljene v teh pripravah, lahko debatirajo vsi_e učenci_ke, odvisne so samo od količine priprav, ki jih pred uro vložite vanje. Če gre za zelo zahtevno temo, lahko spodaj pripravljene argumente pokažete učencem_kam, da jih bodo še vedno nadaljnje razvijali_e, vendar jim bo to dalo osnovno idejo, kje začeti. Če menite, da bi vaši_e učenci_ke morda težko našli_e ideje za argumente, priporočamo, da jim podate teze za argumente in jim dovolite, da jih razvijejo v svojem tempu.
- Preden se lotite te (ali katere koli druge priprave naslovljene »Debata«) učne priprave, poskrbite, da boste najprej obravnavali učne vsebina, kot sta »Osnovna struktura argumenta« in »Analiza trditve«.
Teorija (15 minut)
Ta učna priprava govori o organizaciji formalne debate v razredu. Ne organiziramo – in to je ključno – razprave. Debata se od razprave razlikuje po tem, da je strukturirana in ima jasna pravila:
- Tema debate je oblikovana kot trditev, ki jo bodo nekateri_e govorci_ke podprli_e, nekateri_e pa ji nasprotovali_e. Ni prostora za kompromis; ena ekipa zmaga, druga pa izgubi;
- V tej različici formalne debate (prilagojeni za uporabo v razredu) imamo dve sodelujoči ekipi (zagovorniška in negacijska stran);
- Debaterji_ke ne morejo izbrati, katero stran zastopajo - strani se naključno dodelijo z metom kovanca:
- Pravila jasno določajo, kdo kdaj govori in koliko časa govor traja.
Za debato v razredu predlagamo naslednjo obliko:
- Vsaka ekipa ima tri govorce_ke, ki bodo imeli_e vsak 4-minutni govor;
- Med glavnimi govori (vendar šele po prvih 30 sekundah in pred zadnjimi 30 sekundami govora) lahko nasprotna ekipa vstane in postavi vprašanje. Vsak_a govorec_ka mora sprejeti in odgovoriti na vsaj eno vprašanje nasprotne ekipe. Druga možnost je, da imate po vsakem govoru 1-2-minutni čas za vprašanja – to možnost priporočamo, če želite vključiti več učencev_k in če so ti začetniki_ce v javnem nastopanju in bi jih prekinitve lahko prestrašile;
- Učenci_ke, ki ne govorijo, so sodniki_ce.
Prva_i govorca_ki (na obeh straneh) naj nastavita debato in podata začetne argumente. Nastavitev debate pomeni vzpostavitev glavnih definicij in razjasnitev teme debate (za več informacij glejte učno pripravo »Analiza trditve«). Druga_i govorca_ki morata_i predstaviti zadnje argumente, se odzvati na argumente nasprotne ekipe in obnoviti argumente svojega_e prvega_e govorca_ke. Tretja_i govorca_ki naj analizirata vse argumente, odgovorita svojim nasprotnikom_cam in obnovita svojo argumentacijo. Z drugimi besedami, vsak_a mora ponuditi pregled dogajanja v debati in podati razloge, zakaj je zmagala njuna ekipa.
Ostali_e v razredu naj delujejo kot sodniki_ce. Naj si zapisujejo in tehtajo argumente zagovorniške in negacijske strani. Naučite jih, naj bodo objektivni_e in naj ocenjujejo le govore, ki so jih slišali_e, pri čemer pustijo ob strani svoja osebna mnenja in/ali argumente in primere, ki bi jih uporabili_e če bi debatirali_e sami_e..
Če želite učence_ke bolj aktivno vključiti, lahko predlagani format vedno prilagodite več učencem_kam – imejte 6 učencev_k na ekipo in vsak_a od njih naj ima 2-minutni govor. Za postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje je mogoče uporabiti tudi ločen par učencev_nk na ekipo. Če vas zanima več formatov debate v razredu, vam priporočamo, da preberete poglavje »Debata v razredu« v Metodološkem vodniku Melita.
Vaja (30 minut)
Ko sestavite ekipe, morajo imeti čas za pripravo. Pri pripravi argumentov naj sodelujejo tudi učenci_ke, ki ne debatirajo.
Učencem_kam dovolite uporabljati učbenike in internet, medtem ko iščejo svoje argumente. Če se vaši_e učenci_ke še vedno ne znajdejo najbolj in si argumentov ne domislijo, vam priporočamo, da začasno ustavite njihovo skupinsko delo in kot razred opravite hitro nevihto možganov ter zabeležite vse razloge za in proti trditvi.
Kolikor je le mogoče, naj učenci_ke poskušajo sami_e graditi argumente. Če imajo težave, uporabite katerega koli od spodaj navedenih argumentov, da jim date idejo o tem, kako bi lahko izgledal argument za ali proti.
Zagovorniška stran
Definicije:
Državljansko novinarstvo je tisto, kjer informacije posredujejo posamezniki_ce, ki niso tradicionalni_e novinarji_ke. Sem ne spadajo samostojni_e novinarji_ke, ampak običajno ljudje, ki delajo nekaj povsem drugega.
1. argument: Državljanski_e novinarji_ke imajo slabe informacije.
Razlaga:
a) Če želite pridobiti legitimne informacije in raziskati, morate biti pravi_a novinar_ka. To pomeni, da ima veščine, potrebne za dejansko raziskovanje. Ne more se vsakdo odločiti, da bo nekaj naključno začel raziskovati.
b) Poleg tega pogosto ne boste dobili nikogar, ki bi se bil_a pripravljen_a pogovarjati z vami, vam razkriti informacije itd., če niste novinar_ka prave medijske institucije.
c) Nazadnje, novinarji_ke pogosto uporabljajo napredna orodja, ki so za običajne ljudi predraga.
d) To pomeni, da bodo imeli_e državljanski_e novinarji_ke manj točne informacije kot dejanski_e novinarji_ke, kar povečuje tveganje za napačne informacije.
Primer:
Večina velikih zgodb, pomembnih odkritij itd. se je zgodila zaradi velikih medijskih preiskav in ne zaradi državljanskega novinarstva – dobrih primerov državljanskega novinarstva dejansko primanjkuje.
Učinek:
Državljanski_e novinarji_ke imajo slabe informacije, ki lahko močno škodijo civilni družbi in pomagajo pri širjenju dezinformacij.
2. argument: Državljanski_e novinarji_ke nimajo urednikov_ic
Razlaga:
a) Tradicionalni mediji imajo urednike_ice, ki delajo dve glavni stvari:
i) preverjajo vsebino in zagotavljajo njeno kakovost;
ii) preverjajo vsebino in skrbijo za upoštevanje novinarskih standardov.
b) To ima velik vpliv na končni izdelek - brez postopka urejanja postane vsebina veliko veliko slabša.
Primer:
Mnogi_e državljanski_e novinarji_ke zaidejo na ozemlje teorij zarote in drugih problematičnih vsebin.
Učinek:
Pomanjkanje urednikov_ic še povečuje škodo, ki jo lahko državljanski_e novinarji_ke povzročijo procesu urejanja.
3. argument: Državljansko novinarstvo spodbuja relativizem
Razlaga :
a) Državljanski_e novinarji_ke so, kot smo videli, brez nadzora. Zato pogosto proizvedejo veliko zelo protislovnih vsebin, ki jih branijo, običajno z razlago, da je njihov pogled na določeno problematiko dragocen. Težava pri tem je, da dodatno spodbuja idejo, da se lahko mnenja in dejstva mešajo – državljanski_e novinarji_ke ne znajo biti objektivni_e in pogosto mešajo oboje.
Primer:
Večina državljanskih novinarjev_k močno meša svoja mnenja s kakršno koli vsebino, ki jo ustvarjajo - to se dogaja še toliko bolj, ker običajno poročajo samo o tem, kar jih zanima in o čemer imajo svoje mnenje.
Učinek:
Relativizem olajša manipulacijo in zruši moralne standarde za vse – a to lahko najbolj zlorabljajo politiki_čarke in elite.
Negacijska stran
1. argument: Imeti državljanske novinarje_ke spodbuja bolj raznoliko področje novinarstva
Razlaga:
a) Veliko uveljavljenih medijskih ustanov deluje po podobnih paradigmah, pokrivajo isto vrsto vsebin. Državljanski_e novinarji_ke se pogosto osredotočajo na bolj naključne, bolj lokalne, spregledane teme, kar spodbuja večjo raznolikost.
b) Teme obravnavajo tudi z drugih vidikov. Tradicionalne medijske institucije pogosto predstavljajo pogled svojih zasebnih lastnikov_ic, običajno zelo bogatih ljudi, kar pomeni, da morajo državljanski_e novinarji_ke zapolniti vrzel.
Primer:
Na primeru arabske pomladi so imeli državljanski_e novinarji_ke ključno vlogo v družbenem gibanju, saj so prek družbenih medijev posredovali informacije, ki jih drugje ni bilo zlahka najti.
Učinek:
Državljanski_e novinarji_ke zapolnjujejo pomembno vrzel v medijski krajini, zato jih ne moremo obžalovati.
2. argument: Državljanski_e novinarji_ke so lahko bolj pošteni_e od tradicionalnih novic
Razlaga:
a) Tradicionalne novice imajo pogosto jasne agende:
i) mediji v zasebni lasti zastopajo stališča svojih lastnikov_ic;
ii) javni mediji pogosto predstavljajo stališča vlade.
b) Državljanski_e novinarji_ke imajo običajno zelo malo koristi od svojega dela, kar pogosto pomeni, da so lahko bolj pošteni_e kot njihovi_e tradicionalni_e kolegi_ce.
Primer:
Obstajajo številni primeri tradicionalnih medijev, ki si prizadevajo za skrito agendo. Državljanski_e novinarji_ke so veliko bolj odprti_e glede svoje identitete, svojih prepričanj in svojih motivov – tudi če niso objektivni_e, so glede tega iskreni_e.
Učinek:
Državljanski_e novinarji_ke so pogosto bolj pošteni_e od tradicionalnih medijev, kar pomeni, da jih ne moremo obžalovati.
3. argument: Državljanski_e novinarji_ke ustvarjajo bolj aktivno civilno družbo
Razlaga:
a) Državljanski_e novinarji_ke so dobri_e vzorniki_ce svoji skupnosti. Običajno smo pri sprejemanju informacij pasivni, zato nas lahko motivira tudi dejstvo, da sodržavljani_ke aktivno posredujejo informacije.
b) Občinstvo državljanskih novinarjev_k je običajno bolj vključeno v proces pridobivanja informacij, za razliko od tradicionalnih medijev, kjer je proces veliko bolj nepregleden in nedostopen — to ne aktivira le državljanskega_ke novinarja_ke, ampak tudi celotno družbo okoli njega/nje.
Primer:
Predstavljajte si, da vidite svojega_o prijatelja_ico, ki poroča o nečem v vaši lokalni skupnosti. Hodi naokoli, sprašuje ljudi in njihovo občinstvo začne sodelovati, morda tudi sami_e aktivno opravljajo novinarske naloge, medtem ko veliko ljudi preprosto začne pozorneje slediti dogodkom v svojem okolju. To je naš želeni učinek.
Učinek:
Tudi če je njihovo delo nekoliko manj profesionalno, je njihovo občinstvo veliko bolj vključeno, kar pomeni, da so bolj aktivni – to je vsekakor nekaj, kar si želimo.